[ Pobierz całość w formacie PDF ]
skih verskih spisih je bila ena temeljnih zapovedi ljubi-
ti bliÏnjega kot samega sebe. Unija je 0 la dalje: kodeks
namreã veleva ljubiti bliÏnje bolj kot samega sebe. Reãe-
no je bliÏnje. Res je, da ljubi Asta bolj kot samo sebe, to
je res. Kaj pa druge? Ljubi tudi druge bolj kot samo
sebe?
Ne. Sinoãi je med zabavo belih vdov obãutila gnus in
stud, motili so jo dotiki tuje koÏe, ko je hodila med dru-
0 ãino, na bruhanje ji je 0 lo, ko se je prijazna gostiteljica
uklonila Ïelji veãine in se je te0 ila z obãevalnim robo-
tom. In kako trda je bila s Helo. Namesto da bi ji vraãala
ljubezen, je z njo ravnala kruto, sebiãno in poniÏujoãe.
Ksena, Ksena, kaj je s teboj, kako si se tako odmaknila
od obãesti in se zaprla v samokroÏni svet? Se je iz dav-
nosti pritihotapil vate kak0 en genetski zapis, kak0 no za-
pomnilo, ki dandanes nima nobene veljavnosti veã in je
morda celo nedopustno?
86
PREPOZNAVANJE
BESeDA
Tuhta tako Ksena, vsa skljuãena in zgrbljena pod
pezo svojih misli. Niã veã ne bo s spancem: na vzhodu
Ïe Ïari nebo, dan se spoãenja.
Vklopila si bo kak0 en knjiÏni zapis. Z dotikom tipke
na komunikatorju se poveÏe z osrednjim vednikom; s
pomoãjo izbirnika poi0 ãe oddelek starega leposlovja,
pododdelek pesni0 tva in izbere pesnika G. G. N. Byrona,
pesem Mlada ljubezen, kitico drugo.
V ãistem, obãeãlove0 kem jeziku poslu0 a zapis:
»O, ne, ti nisi z na0 ega sveta, Ljubezen! Si le angel
brez telesa, bli0 ã vere, ki za muãenike ima razklana srca;
punãica oãesa 0 e in mrla tvojega ãudesa; ustvari te na0
duh, le z domi0 ljijo, tako kot z njo obljudal je nebesa, in
v sanje dahne tak0 no lepotijo, da trudne du0 e le po njih
0 e hrepenijo.«
Vãasih si predvaja pesmi tudi v izvirniku, ãeprav ne
razume niti besedice davnin0 ãine, v kateri so bile spisa-
ne. Nikoli ji ni 0 lo v glavo, da je ãlove0 ki rod svoje ãase
imel toliko jezikov in nareãij, ne to, kako so se ljudje
med seboj sploh sporazumevali. Vendar jo davnin0 ãina
vselej mami s svojo ãudno, nenavadno in zapleteno gla-
sovnostjo.
Sicer pa si najbrÏ preveã predvaja stare ljubezenske
pesmi in zgodbe brez potrebnih pojasnil in opomb, pa
se je navzela ãustvovanja tedanje divja0 ke dobe. Ker ci-
vilizacija to ni bila, ãeprav se je sama tako imenovala;
87
PREPOZNAVANJE
BESeDA
vojne, lakota in zatiranje ljudi to ni in ne more biti
civilizacija, pa ãeprav se krasi s 0 e tako lepimi umetnost-
mi.
Odloãno izklopi izbirnik. Bolje bo, da prisluhne dnev-
nim obvestilom. Na komunikatorju nastavi vseunijski
spored, ki nenehoma oddaja obvestila. Medtem ko si
ãe0 e dolge lase, poslu0 a novice.
V Ekvatoriji pogozdujejo nepregledne pu0 ãave. Brez-
vestni predniki so namreã posekali gozdove in spreme-
nili veã kot polovico zemeljske oble v nerodovitno pu-
0 ãavo.
Z gravitronskimi usmerjevalniki uspe0 no usmerjajo
tihomorski topli tok ob severne obale in tako izravnava-
jo podnebne razlike. Kmalu bo vremenarska sluÏba po-
vsem obvladala podnebne razmere.
Nekoliko slab0 e je z zrakom: 0 e vedno namerijo v
ozraãju tolik0 ne koliãine sajnih delcev in tak0 ne zgosti-
tve oksidov in izparin hudih strupnin, da je dalj0 e bivan-
je zunaj umetno ozraãevanih stani0 ã pogubno za zdrav-
je in genetsko prenosnost ljudi. To je najhuj0 e zlo, ki so
ga zagre0 ili neodgovorni predniki. Po izraãunih bo mo-
ralo miniti 0 e najmanj sto let, da bo ozraãje spet snaÏno
in za ãlove0 ki rod ne0 kodljivo.
V dvajseti meridianiji, tridesetem vzporedni0 kem
kvadratu, pomeni v JuÏni Mediteraniji, je vseunijsko
nadzorstvo odloãno prepreãilo poskus, da bi vrednost-
88
PREPOZNAVANJE
BESeDA
ne toãke uporabili kot plaãilo za delo. Nadzorstvo vno-
viã opozarja na ãlen temeljnega kodeksa Unije, po kate-
rem so vrednostne toãke enak in neodtujljiv prihodek
slehernega ãloveka, ne glede na delo in poobla0 ãenstvo,
ki ga opravlja. Vrniti se k plaãevanju dela bi pomenilo
vrnitev v preÏivele in ãloveka nedostojne drÏavne ure-
ditve iz prej0 njega tisoãletja. Vseunijsko nadzorstvo je
moralo v tem primeru posredovati in pobudnike plaãe-
valnega naãela osamiti.
Ksena sestopi v spodnji predel bivalnika in sede na
izo0 ãevalnik. Glasovni prenosniki prena0 ajo tudi semkaj
oddajo vseunijskih obvestil. Za premor pravkar odme-
va Ïivahna glasba. Ksena se izo0 ãuje in premi0 lja, kako
je mogoãe, da se vedno znova pojavlja ta odklon; spet in
spet hoãe kdo z vrednostmimi toãkami plaãevati delo,
ãeprav je to skrajno nesmiselno. Poveãana izdelovalnost
namreã nima veã pomena, saj je z uporabo neoksidira-
joãih in neobrabnih tvarin trajnost predmetov splo0 ne
rabe skoraj neomejena. Delo, oziroma javne dolÏnosti,
pa opravlja vsak po svojih zmoÏnostih in izurjenosti. Kaj
bi bilo, ãe bi varu0 ke otrok nenadoma zaãele delati za
plaão, za vrednostne toãke? Z niãimer, 0 e najmanj pa z
nekak0 no imenovalno vrednostjo, ni mogoãe nadome-
stiti nagnjenosti in privrÏenosti varstvu otrok. Kljub
temu se vztrajno ogla0 ajo zagovorniki plaãilnega naãe-
la. So tudi taki, ki posku0 ajo zgrinjati vrednostne toãke,
89
PREPOZNAVANJE
BESeDA
ãeprav to ni dovoljeno. V ljudeh je menda 0 e vedno ostal
kanec divja0 kega zgrinja0 tva iz obdobja boja za obsta-
nek in Ïelja, da bi posameznik imel veã kot drugi in tako
bil drugaãen.
Potem ko se izisti, Ksena s prijetnim obãutkom spo-
zna, da se njeno premi0 ljevanje spreminja v nekak0 no
samograjo: saj tudi ona hoãe biti Astova, samo njegova
hoãe biti in globoko v sebi priãakuje, da bo tudi on samo
njen. Mar ni tudi to Ïelja razlikovati se od drugih?
Vrne se v bivalni prostor in poslu0 a nadaljevanje ob-
vestil.
Naseljevanje planeta Dvojãice v sosvetju M sedem se
nadaljuje. Vse veã naselnikov je na tem planetu, ki je na
las podoben Zemlji, s to prednostjo, da je ekolo0 ko in
biolo0 ko neomadeÏevan. Osrednje statistiãno raãuna-
la0 tvo pa opozarja na presenetljivo dejstvo: med nasel-
niki Dvojãice je kar petinosemdeset odstotkov mo0 kih.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]